Ekvilib

AidWatch poročilo in priporočila 2011: Uradna razvojna pomoč Slovenije

Slovenija je za razvojno pomoč v letu 2010 namenila 48 milijonov EUR, kar znaša 0,13% BDP, in zgrešila zastavljeni cilj 0,17%, in bo po napovedih zgrešila tudi cilj povečanja uradne razvojne pomoči na 0,33% do leta 2015. 

Priporočila slovenskih NVO slovenski vladi:

- ustavitev krčenja uradne razvojne pomoči

- boljše definiranje prioritet razvojnega sodelovanja, postavitev ciljev in namenjanje bolj predvidljivih sredstev razvojnemu sodelovanju

- bistveno povečanje transparenstnosti razvojne pomoči z vključitvijo podatkov o posameznih projektih in dokumentov na spletno stran Ministrstva za zunanje zadeve

- vključitev nevladnih organizacij v načrtovanje relevantnih dokumentov, procesov in politik na področju uradne razvojne pomoči; sodelovanje z nevladnim sektorjem mora postati bolj pomensko

- izboljšanje transparentnosti na področju tehnične pomoči

- letni programi razvojnega sodelovanja naj bodo pripravljeni za vse pripritetne države in dostopni na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve

********

AidWatch poročilo in priporočila 2010: Uradna razvojna pomoč Slovenije

Slovenija je v letu 2009 za razvojno pomoč namenila 51,2 milijona evrov, kar znaša 0,15 odstotkov BDP. Slednje postavlja Slovenijo med najboljše med novimi državami članicami Evropske unije. Kljub temu bo potrebno za dosego zastavljenih ciljev v prihodnje nameniti več pozornosti načrtnemu povečevanju razvojne pomoči in zagotavljanju njene učinkovitosti v skladu s temeljnimi potrebami držav v razvoju.

Priporočila slovenskih NVO slovenski vladi:

- Priprava letnih zavezujočih časovnih razporedov za dokaz letnih povečanj sredstev uradne razvojne pomoči za doseganje obveznosti.

- Znižanje napihnjene uradne pomoči z izključitvijo begunskih in študentskih stroškov iz poročanja uradne razvojne pomoči.

- Sprejeti ukrepe za zmanjšanje razdrobljenosti pomoči in si prizadevati za polno izvajanje naslednjih načel: skladnost politik za razvoj, dopolnjevanje in delitev dela ter usklajevanje (3C-ji).

- Izboljšanje posvetovanja in vključevanja organizacij civilne družbe in drugih zainteresiranih strani v vse strateško načrtovanje uradne razvojne pomoči.

- Opravljanje neodvisnih zunanjih evalvacij uradne razvojne pomoči, in se prepričati, da je proces participativen in transparenten in da se rezultatov vrednotenj objavljajo.

- Zagotoviti bolj pravočasne in podrobne informacije o razvojnih denarnih tokovih, pogajanjih in postopkih. Izboljšanje dostopa do informacij glede pomoči tudi za južne partnerje in se včlaniti v Mednarodno pobudo za izboljšanje transparentnosti razvojne pomoč (IATI).

*******

AIDWATCH POROČILO IN PRIPOROČILA 2009: URADNA RAZVOJNA POMOČ SLOVENIJE

V poročilu za leto 2009 AidWatch ugotavlja, da bodo države EU še vedno s težavo dosegale svoje zaveze v povezavi z razvojno pomočjo, pa tudi, da sta kvaliteta in učinkovitost razvojne pomoči še vedno problematični. Prav tako v poročilu ugotavljajo, da kljub nekoliko višji ravni prikazane pomoči v letu 2008, v primerjavi s prejšnjimi leti, precejšen del še vedno ne ustreza kriterijem t.i. resnične razvojne pomoči. Prav tako v poročilu ugotavljajo, da številne države EU, glede na trenutne trende, ne bodo dosegle svojih političnih zavez do 2015.

Uradne številke so napihnjene ….

Izdatki namenjeni ODI so v realnosti še nižji kot tisti, ki jih uradno prikazujejo  vlade evropskih držav. Le-te v svoja poročila vključujejo tudi izdatke, ki ne ustrezajo njenim kriterijam.  Ocenjuje se, da je od 50 milijard EUR pomoči s strani vlad EU 5 milijard namenjenih odpravi dolgov, 2 milijardi sta namenjeni financiranju študentov, 1 milijarda pa predstavlja stroške, povezane z begunci. Vsi ti izdatki ne ustrezajo kriterijem razvojne pomoči ter prikazujejo napačno sliko in umetno povišujejo številke uradne razvojne pomoči.

SLOVENSKA URADNA RAZVOJNA POMOČ

AidWatch ugotavlja za Slovenijo, da je v letu 2008 povečala svojo pomoč na 46 miljonov evrov ali 0.13% BDP, vendar od tega  vsaj 13 – 20%  vse pomoči predstavlja t.i. »napihnjena« razvojna pomoč.

Prav tako je nezadostna raven in stopnja transparentnost informacij, ki jo prikazuje slovenska vlada v povezavi z ODO. Kljub temu, da je raven transparentnosti v smislu poročanja o njenih glavnih tokovih zadovoljiva, obstaja zelo malo informacij o sami kakovosti ODE.  Dosežena mora biti tudi višja stopnja preglednosti nad samimi postopki sprejemanja odločitev in pogajanji povezanimi z ODO. Ti morajo biti pravočasno prikazani ter vključujoči na vseh ravneh. Poročila in ostale informacije povezane z ODO so ponavadi prikazane na spletni strani, vendar niso prevedene v tuje jezike, kar zmanjšuje dostopnost za mednarodne razvojne partnerje.

Glede na transparetnost razvojne pomoči je bila Slovenija v poročilu rangirana z oznako »zelo slaba transparentnost«, saj nima vzpostavljenega mehanizma za avtomatičen prikaz podatkov. Najbolje ocenjene, glede na stopnjo transparentnosti podatkov, so bile Belgija, Danska, Estonija in Irska.

Prav tako poročilo ugotavlja, da načelo lastništva še vedno ni dovolj upoštevano v slovenski razvojni pomoči. V partnerskih državah so glasovi civilne družbe na splošno spregledani in le redko upoštevani kot pomembni člen pri sprejemanju razvojnih odločitev.

Trenutni proračun prav tako ne dopušča vladi, da bi omogočila več-letno financiranje razvojnega sodelovanja. Proračun za dvostranske sporazume s partnerskimi državami se določa na letni ravni, kar negativno vpliva na samo predvidljivost razvojne pomoči.

PRIPOROČILA SLOVENSKI VLADI

Priporočila AidWatch poročila slovenski vladi so sledeča:

• Včlanitev v OECD/DAC ter implementacija poročanja o razvojni pomoči na osnovi OECD/DAC pravil in standardov;
• spoštovanje politične zaveze v povezavi z razvojno pomočjo ter prizadevanje po presežku  (ODA naj znaša več kot 0.33% BDP-ja letno);  podpis Mednarodne pobude za izboljšanje transparentnosti razvojne pomoči (IATI) ter prikaz plana implementacije zaveze;  implementacija več-letnih proračunskih zavez na osnovi dvostranskih sporazumov s partnerskimi  državami in slovenskimi NVO-ji;
• sprejem ukrepov za zmanjševanje ravni »napihnjene« razvojne pomoči ter izločanje stroškov, povezanih z begunci in študenti iz držav v razvoju, iz izdatkov ODE;
• prizadevanje za bolj transparentne in natančne informacije o ODI in evalvacija le-te
• vključitev nacionalnih NVO-jev v strateško planiranje ODE in pomoč vladam iz držav v razvoju, da vključijo NVO-je v implementacijo in planiranje prejete ODE.
• zagotovitev povezanosti procesa z vprašanji razvojne pomoči ter sistematične reforme mednarodnega finančnega in ekonomskega sistema;
• zavzemanje za skladen razvoj EU politik, vključno s tistimi, ki se navezujejo na pomoč, trgovino, kilmatske spremembe in varnost s preskrbo hrane.