Ekvilib

Dolg je tako simptom izkrivljenega globalnega finančnega sistema kot tudi razlog za neravnovesja in revščino. Dolg se že dolgo uporablja znotraj držav in med državami kot način ohranjanja moči nad posamezniki in vladami. Evropska mreža za dolg in razvoj (EURODAD), katere član je tudi Ekvilib Inštitut, razume dolg kot politično in etično vprašanje, in ne zgolj kot vprašanje financiranja, in se zavzema za odpis dolgov in hkrati za razkritje odgovornosti upnikov in podporo trajnim spremembam v mednarodnemu finančnemu sistemu.

Številne države so zadnja tri desetletja ujete v past dolga in revščine. Kljub temu, da so kampanje civilno družbenih skupin prinesle določene rezultate in zagotovile odpis nekaterih dolgov, je bil celoten problem le redko naslovljen s strani obstoječih pobud in mehanizmov. Vlade bogatih držav in upniške institucije, kot so Pariški klub, WB in IMF imajo v svojih rokah še vedno nesorazmerno moč. Država, ki se danes sooča s težavami, povezanimi z dolgom, bo naletela na enake težave kot bi pred tremi desetletji, predvsem te, da ni nobenih mednarodno priznanih postopkov za reševanje suverenih težav z dolgom na pošten, predvidljiv in transparenten način.

***********************

Nevladne organizacije zahtevamo preklic haitijskih dolgov

Dobre novice iz srečanja G7: finančni ministri G7 so se na srečanju v Iqaluitu v Kanadi dogovorili, da si bodo prizadevali za odpis večstranskih haitijskih dolgov  - torej dolgov Mednarodnega denarnega sklada in Med-ameriške razvojne banke, ki sestavljajo precejšen kos haitijskih  neporavnanih dolgov. Dolgovi trenutno še niso preklicani, ker pa so v teh institucijah nekateri od največjih delničarjev, je to velik korak naprej.

Kljub temu, da so države G7 Haitiju odpisale dolg, pa se država sooča z vedno večjimi dolgovi, saj ji upniki ponujajo nova posojila za pomoč pri soočanju z dramatičnimi socialnimi in ekonomskimi problemi. Evropska mreža za dolg in razvoj (The European Network on Debt and Development), katere član je tudi Ekvilib Inštitut, je izdala poročilo, v katerem analizira dolgove, ki jih ima Haiti. Poročilo najdete v spodnji priponki.

Kratka analiza skuša pojasniti, kakšnemu odpisu dolga so se zavezali upniki, koliko bo haitijski dolg znašal po odpisu in koliko bo plačal upnikom v prihodnosti (servisiranje dolga). Zaključek je, da je odpis dolga sicer potreben in nujen, vendar bo preklic le obstoječega dolga imel omejeno vrednost, saj so na obzorju že novi dolgovi. Haiti se tako, kot mnoge države z  nizkim in srednjim dohodkom, sooča s situacijo mrtve točke odvisnosti od dolga v povezavi z neprenašanjem dolga, problemom, za katerega sedanji mednarodni sistem nima jasne rešitve.