Oxfamovo novo poročilo
…ali: kaj vse nam razkrije poročanje po državah

Danes je izšlo novo poročilo organizacij Oxfam in Fair Finance Guide International, v katerem razkrivajo, da ima 20 največjih evropskih bank registrirano več kot četrt svojih dobičkov v davčnih oazah – nesorazmerno glede na deleže dejanske ekonomske aktivnosti, ki jo tam izvajajo.

Poročilo »Opening the Vaults« (»Odpiramo sefe«) predvideva, da je do neskladna lahko prišlo, ker nekatere banke uporabljajo davčne oaze, da bi se izognile plačilu svojega pravičnega deleža davkov, omogočile izmikanje davkom svojim strankam, ali da zaobidejo predpise in zakonske zahteve.

Raziskavo so omogočili novi predpisi EU o transparentnosti, ki zahtevajo od evropskih bank, da objavljajo podatke o ustvarjenem dobičku in plačanih davkih za vsako od držav, v katerih poslujejo. Izsledki poročila so sledeči:

• Davčne oaze predstavljajo 26 odstotkov dobička, ki ga ustvari 20 največjih evropskih bank – po ocenah 25 milijard evrov – a le 12 odstotkov prometa bank in 7 odstotkov njihovih zaposlenih.
• Podružnice v davčnih oazah so v povprečju dvakrat bolj donosne za banke, kot podružnice v drugih državah. Za vsakih 100 evrov dejavnosti, banke ustvarijo 42 evrov dobička v davčnih oazah v primerjavi s svetovnim povprečjem 19 evrov.
• Zdi se, da so bančni uslužbenci v davčnih oazah 4 krat bolj produktivni kot povprečni bančni uslužbenec – ustvarjajo namreč povprečni dobičke 171.000 evrov na leto v primerjavi z le 45.000 evri na leto povprečnega zaposlenega.
• Leta 2015 so evropske banke objavile vsaj 628 milijonov evrov v davčnih oazah, v katerih ne zaposlujejo niti ene osebe. Na primer, francoska banka BNP Paribas je ustvarila 134 milijonov neobdavčenega dobička na Kajmanskih otokih, kljub temu, da tam nima niti enega zaposlenega.
• Nekatere banke poročajo dobičke v davčnih oazah, čeprav drugod poročajo o izgubah. Na primer, nemška Deutsche Bank je za leto 2015 poročala o nizkih dobičkih ali izgubah na več večjih trgih, medtem, ko je ima v davčnih oazah skoraj 2 milijardi evrov.
• Luksemburg in Irska sta najbolj zaželeni davčni oazi, saj predstavljata kar 29 odstotkov poročanih dobičkov v davčnih oazah v letu 2015. 20 največjih bank je poročalo o 4,9 milijarde evrov dobička v majhni davčni oazi Luksemburg leta 2015 – več kot so poročale za Veliko Britanijo, Švedsko in Nemčijo skupaj.
• Banke pogosto plačujejo malo ali nič davka na dobiček, ki ga poročajo v davčnih oazah. Evropske banke niso plačale davka na 383 milijone evrov profitov, ki so jih poročale v 7 davčnih oazah za leto 2015. Na Irskem so Evropske banke plačale največ 6 odstotkov efektivne davčne stopnje – pol manj od zakonske stopnje. Tri banke (Barclays, RBS in Crédit Agricole) so plačale ne več kot 2 odstotka.

Manon Aubry, višji zagovornik za davčno pravičnost v Oxfam-u je dejal: “Nova pravila EU o transparentnosti nam dajejo vpogled v davčne zadeve največjih evropskih bank, in kar vidimo, ni lepo. Vlade morajo spremeniti pravila, da preprečijo bankam in drugim velikim podjetje, ki uporabljajo davčne oaze, da se izmaknejo plačilu davkov ali pomagajo svojim strankam, da se izmikajo davkom.”

“Vsa podjetja in posamezniki imajo odgovornost, da plačajo svoj delež davka. Izmikanje davkom prikrajša države po vsej Evropi in države v razvoju za sredstva, ki jih potrebujejo za plačilo zdravnikov, učiteljev in delavcev za nego,” je dejal Aubry.

Podjetja, ki se izmikajo davkom, ogoljufajo mnoge države za denar, ki je potreben za odpravo revščine in neenakosti. Revne države to najbolj prizadene. Izmikanje davkom s strani multinacionalnih podjetij stane revne države več kot 90 milijard evrov vsako leto. To je dovolj denarja, da se zagotovi izobraževanje za 124 milijonov otrok, ki niso v šolah, in financira zdravstvene posege, ki bi lahko preprečile smrt najmanj šestih milijonov otrok.

Ukrepi za transparentnost, kot so pravila EU o javnem poročanju po državah, so bistvena orodja v globalnem boju proti izmikanju davkom. Vendar pa je nov predlog Evropske komisije, katerega namen je razširitev javnega poročanja tudi v druge sektorje izven bančnega, pomanjkljiv. Predlog je omejen na podjetja s prometom v višini 750 milijonov evrov ali več, s čimer bi izključili do 90 odstotkov multinacionalk, in ne zahteva, da podjetja poročajo o svojih dejavnostih v vseh državah, v katerih poslujejo, – vključno z državami v razvoju.

“Pravila EU o transparentnosti začenjajo razkrivati javnosti pogosto temačen svet obdavčitve podjetij. Ta pravila je zdaj potrebno razširiti, da se zagotovi, da vsa velika podjetja oddajajo finančna poročila za vse države, v katerih poslujejo. To bo vsem državam – vključno najrevnejšim – olajšalo postopke ugotavljanja, ali podjetja plačujejo svoj pravičen delež davkov ali ne,« je dejal Aubry.
“Poročilo Oxfam-a o 20 največjih bankah v Evropi je dobrodošel opomnik ob pravem času. Poleg tega, da razkriva razsežnost uporabe davčnih oaz v finančnem sektorju, je praktični prikaz, zakaj države in državljani potrebujemo javno poročanje po državah tudi za ostale sektorje. Le dostop držav in civilne družbe do podatkov o ustvarjenih dobičkih in plačanih davkih multinacionalk v posamezni državi poslovanja, lahko pripelje do večjega razumevanja problematike in uvedbe bolj informiranih reform na davčnem področju. Reform, ki so nujno potrebne za pravičnejšo obdavčitev vseh akterjev v družbi in zagotovitev sredstev za vsem dostopne javne storitve, kot sta zdravstvo in izobrazba – tako v Evropi kot v revnejših državah,” pravi ob izidu poročila Maruša Babnik, koordinatorka projekta Gibanje za davčno pravičnost, Ekvilib Inštitut.

Za urednike
Izjava za javnost organizacije Oxfam je v angleščini dosegljiva tukaj.

Celotno poročilo ‘Opening the vaults: the use of tax havens by Europe’s biggest banks’, razčlenitev bančnih podatkov in metodologija so dosegljivi tukaj. Prav tako so dosegljivi vsi podatki, na podlagi katerih je Oxfam pripravil svoje izračune.

20 evropskih bank, ki jih je preučil Oxfam, so: HSBC, Barclays, RBS, Lloyds and Standard Charter (ZK); BNP Paribas, Crédit Agricole, Société Générale, BPCE in Crédit Mutuel-CIR headquartered (Francija); Deutsche Bank, Commerzbank AG, in IPEX (Nemčija); ING Group in Rabobank (Nizozemska); UniCredit in Intesa Sanpaolo (Italija), Santander in BBVA (Španija); in Nordea (Švedska).

Vse banke so bile pozvane k odzivu na izsledke poročila pred objavo – njihovi odzivi so navedeni v poročilu.

Oxfam je mednarodna konfederacija 19 nevladnih organizacij, ki delajo s partnerji v več kot 90 državah, da bi odpravili krivice, ki povzročajo revščino.

Fair Finance Guide International je mednarodna mreža organizacij civilne družbe, pobudo za katero je dala organizacija Oxfam, z namenom okrepitve zaveze bank in drugih finančnih inštitucij k družbenim, okoljskim standardom in k standardom človekovih pravic.