Današnji dan, 8. marec, je v mnogih državah že več desetletij namenjen obeleževanju dosežkov žensk. Združeni narodi opisujejo ta dan kot čas za razmislek o napredku na področju zagotavljanja pravic žensk in enakosti spolov, čas, ko pozivamo k spremembam ter ko praznujemo pogumna dejanja in vztrajnost običajnih žensk, ki igrajo neverjetno vlogo v zgodovini njihovih narodov ter skupnosti. Na letošnji mednarodni dan žensk nas pozivajo, da usmerimo naše misli k inovativnim načinom, s katerimi bi lahko dosegli napredek pri enakosti spolov in opolnomočenju žensk, predvsem na področju sistemov socialne zaščite, dostopa do javnih storitev in trajnostne infrastrukture.
Prav ta področja so izrednega pomena za opolnomočenje žensk. Oxfam je v letošnjem poročilu ocenil, da če bi vse neplačane storitve oskrbe, ki jih opravljajo ženske po svetu, izvedla ena sama družba, bi le-ta imela letni promet v višini 10 biljard dolarjev. To je kar 43-krat več od prometa trenutno največjega podjetja na svetu – Apple. Po drugi strani se ocenjuje, da se na današnji dan proda okoli 10% od vsaj 100 milijard dolarjev letnega prometa rezanega cvetja. Ne upoštevajoč drugih pasti, ki jih prinaša industrija cvetja, tudi ni kaj prida zahvala za vsakodnevno oskrbo, kajne?
Prav zato varčevalni ukrepi, kot smo jim priča ob finančni krizi, najbolj prizadenejo ženske, ki so v večji meri odvisne od javnih storitev. Visokokakovostne javne storitve, na primer na področju varstva in nege otrok ter starejših, namreč razbremenijo neplačanega dela predvsem ženske. Neplačano delo je tudi eden od razlogov, zakaj tudi revščina ni slepa, ko gre za spol. Naraščajoča ekonomska neenakost v svetu tako nesorazmerno bolj vpliva na življenja žensk in deklet.
Medtem pa le počasi narašča zavedanje, da je današnji ekonomski sistem pisan bolj na kožo moškim kot ženskam. Le kako ne bi bil, ko pa ga v večini oblikujejo moški. Ženske so premalo zastopane, ko gre za odločanje o ekonomskih in širših družbenih vprašanjih na vseh nivojih. V povprečju zasedajo le 36 % vseh vodstvenih položajev v Evropi. Evropski parlament je nenazadnje prejšnji mesec sprejel resolucijo o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU, v kateri je izrazil obžalovanje, da priprava naslednjega EU proračuna ne priznava upoštevanja vidika spola.
V tovrstnih sprejetih odločitvah se pozna tudi vpliv kopičenja moči in bogastva. Tako se je število milijarderjev od finančne krize skoraj podvojilo, kljub temu pa so davčne stopnje za premožne posameznike in korporacije nižje kot kadarkoli v zadnjih desetletjih. Po drugi strani mnoge države, vključno s Slovenijo, dvigujejo stopnjo regresivnega davka na potrošnjo, s čimer nadomeščajo izgubo prihodkov z naslova podjetij in najbogatejših. To dodatno obremenjuje ženske in revnejše družine, ki namenijo večji del svojih prihodkov za nakup osnovnih dobrin.
Poleg vedno nižjih davčnih stopenj zakoni in prakse po svetu omogočajo mnogim multinacionalkam ter najbogatejšim, da se v še večji meri izognejo plačevanju pravičnega deleža davka. To vladam onemogoča dostop do sredstev v višini več milijard dolarjev letno za financiranje javnih storitev, od zdravstva, šolstva do čiste vode, ki so ključne za zagotavljanje pravic žensk in enakosti spolov – torej za doseganje resničnih sprememb v življenju žensk in deklet po svetu. Tovrstne odločitve in dejanja, ki vodijo k nezadostnosti javnega financiranja, krčenju visokokakovostnih javnih storitev, spodbujanju privatizacije javnih storitev ter posledično k izključevanju ranljivejših skupin, ogrožajo uresničevanje vizije globalne skupnosti, da se nikogar ne pusti zadaj.
Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk se zato v Ekvilib Inštitutu ponovno vključujemo v prizadevanje civilne družbe v sklopu #TaxJustice for #WomensRights Global Action Weeks in pozivamo k davčni ter širši ekonomski pravičnosti za zagotavljanje pravic žensk. Ker bi davčna pravičnost pripomogla k zagotavljanju pravic žensk in ker davki lahko delajo za večjo enakost spolov. #MakeTaxesWorkForWomen!