Prepad me bogatimi in revnimi je dosegel ekstremne proporce. En odstotek najbogatejših ljudi poseduje več kot polovico svetovnega bogastva. Super-bogataši si lahko kupijo daljše življenje in politično moč, ki jo nato zapustijo svojim otrokom in krog je sklenjen.

Neenakost ni politični ali tehnični problem. Je trpka realnost ljudi po svetu, ki nimajo dostopa do politične moči, izobrazbe, osnovnih storitev in sredstev, s katerimi bi lahko spremenili in izboljšali svoja življenja.

Takšna je realnost za Cecilio iz Zambije, katere najboljša prijateljica je umrla med porodom, ker v njenem kraju ni zdravstvene ustanove. Medtem pa se globalna podjetja v Zambiji uspešno izogibajo plačilu milijone evrov visokih davkov, ki bi jih država lahko porabila za nujne storitve, ki rešujejo življenja. To je ena najtemnejših plati neenakosti, ki spravlja v bes ljudi po celem svetu in jih spodbuja, da se januarja aktivirajo v globalnem gibanju, ki zahteva odpravo nepravične neenakosti.
Škandal neenakosti
Že Gandhi je dejal: “Zemlja nudi dovolj za potrebe vsakega človeka – za njegov pohlep pa ne.” Danes pohlep peščice onemogoča svetlo prihodnost več sto milijonom ljudi, vlade pa se s tem perečim problemom ne soočajo na učinkovit način. In ne samo to, naše delovanje povzroča planetu veliko škodo z onesnaževanjem, intenzivno potrošnjo, pregrevanjem ter izkoriščanjem več virov, kot jih lahko nadomestimo.

Norost se nadaljuje, ker najbogatejši posamezniki in najmočnejše korporacije posedujejo ogromno moč, s katero krojijo pravila v svojo korist. Omenjeni namenjajo milijone evrov za lobiranje, financiranje in podkupovanje politikov ter na splošno uporabljajo svoje bogastvo in moč, da ostajajo bogati in močni.

Sodnik ameriškega vrhovnega sodišča, Louis Brandeis, je dejal: » V tej deželi imamo lahko ali demokracijo ali pa veliko bogastva skoncentriranega v rokah peščice, ne moremo imeti pa obojega hkrati.«

Še bolj nas lahko skrbi porast števila sovražno nastrojenih voditeljev, ki pridobivajo na moči, pod pretvezo, da se borijo za dobrobit revnih, čeprav v resnici nimajo nikakršnega namena končati s korporativnim pohlepom, izogibanjem davkom, privatizacijo storitev, izkoriščanjem delavcev, žensk in manjšin. Še več, s sejanjem razdora in sovraštva nas lahko vrnejo v strahote iz preteklosti.
Čas je, da vrnemo moč v svoje roke
Vemo kakšne spremembe so potrebne za trajnostni svet v prihodnosti, kjer bo imel vsak posameznik svojo veljavo in nihče ne bo tako močan ali bogat, da pravila zanj ne bi veljala. Dosežene so tudi že prve zmage: boleče posledice neenakosti so Cecilio in mlade aktiviste motivirale, da so proti tovarni sladkorja (v britanskem lastništvu), sprožili kampanjo za plačilo davkov v Zambiji in – uspeli.

Izjemno močne elite in korporacije – npr. tiste, ki plačajo $71 000 za udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu – ne bodo spremenile sistema, ki jim deluje v prid, zato se moramo združiti in zahtevati spremembe. Čas je, da vrnemo moč v svoje roke.

Od boja proti kolonializmu, trgovine s sužnji in apartheida, do boja za volilno pravico žensk in globalnih klimatskih protokolov, ali nedavno sprejeta novela zakona o brezplačnih kosilih v osnovni šoli za otroke, ki jo je dosegla skupina Petka za nasmeh. Z veliko enotnostjo lahko dosežemo velik napredek.

Posameznik je morda šibek, vendar smo skupaj močni. Kot pravi Cecilia: “Verjemite mi, porazili jih bomo.”

www.fightinequality.org . Twitter: @FightInequalit1 #fightinequality