ICIJ je danes objavil novo prelomno serijo člankov na podlagi razkritih podatkov, ki razgrinjajo, kako se multinacionalke s pomočjo Mavricija (Mauritius) ter s pomočjo pravniških in revizorskih hiš izogibajo plačilu davkov drugod po svetu. Poleg izredno nizke davčne stopnje (3 %) so glavni mehanizem v zgodbi ponovno davčni sporazumi, ki jih ima omenjena otoška državica tudi z nekaterimi najrevnejšimi narodi na svetu. Te sporazumi druge narode stanejo ogromno z vidika izrazito nižjih prilivov v davčno blagajno.  

Ekvilib Inštitut, članica mreže Eurodad, objavlja odziv Tove Marie Ryding, koordinatorke za področje davkov na mreži Eurodad, na današnje razkritje:

»#MauritiusLeaks je še en šokanten primer obsega, ki ga dosega izogibanje davkom v svetu multinacionalk in obenem prikaz učinkov, ki ga ima le-to na najrevnejše države sveta. Ko korporacije plačujejo manj davka to pomeni, da bomo drugi morali plačati več, ali pa da bo manj sredstev za osnovne javne storitve, kot sta šolanje in zdravstvo. Učinki izogibanja davkom so posebej težki za t.i. države v razvoju, ki nimajo veliko drugih opcij za zbiranje prihodkov za financiranje lastnega razvoja.«

Nadaljuje, da je »#MauritiusLeaks težak opomin, zakaj sodijo trenutna mednarodna davčna pravila v smeti. Zadnja revizija svetovnih davčnih pravil (OECD BEPS 2015) ni bila uspešna pri reševanju problematike razsežnega izogibanja davkom. Mauritius je le eden izmed mnogih davčnih oaz, ki so uspešne pri manevriranju skozi nova mednarodna davčna pravila in korporacijam ponujajo zmanjševanje davčne osnove. Tudi v Evropi imamo primere davčnih oaz – Nizozemska, Luksemburg, Irska.«

Medtem se vlade ponovno pogajajo o mednarodnem davčnem sistemu. Tove Marie Ryding: »To pozdravljamo, saj s tem priznavajo, da sistem še vedno ne deluje. Žal pa obstaja veliko tveganje, da se bodo države ponovno strinjale le o najnižjih skupnih imenovalcih in s tem prenesle napake trenutnega sistema tudi na naslednjega.«

»Prav tako nas skrbi, da pogajanja še vedno potekajo za zaprtimi vrat na ravni OECD, in da več kot tretjina držav sveta ne sedi za pogajalsko mizo. Kar potrebujemo, so resnično vključujoča in transparentna dogovarjanja na ravni Združenih narodov, kjer lahko vse države sodelujejo enakopravno.«

Maruša Babnik, sodelavka za področje davčne pravičnosti na Ekvilib Inštitutu, dodaja:

»#MauritiusLeaks je obenem nov odličen prikaz, zakaj je nujno, da z razpravo o davkih nadaljujemo in stopnjujemo tudi v pogovorih o družbeni odgovornosti podjetij ter trajnostnem poslovanju. Manjka splošno razumevanje, da je plačevanje davkov osnovni prispevek k razvoju trajnostnih družb in zaščiti naravnih okolij, v katerih podjetja poslujejo. Davki so prispevek h kakovosti javnih storitev, ki jih nenazadnje želijo in koristijo tudi sama podjetja.« »Obenem opomnimo, da je tudi do današnjega razkritja, kot do mnogih pred tem, prišlo zaradi pogumnih žvižgačev. Na Ekvilib Inštitutu kot v mreži Eurodad ponavljamo, da se za razkritje neuspehov mednarodnega davčnega sistema ne bi smeli zanašati na posameznike, ki s tem osebno ogromno tvegajo. Zato pozivamo vlade k uvedbi pravil za dejansko transparentnost, ki bo omogočila javnosti vpogled v to, kje multinacionalke poslujejo ter koliko davka na dobiček plačujejo v posamezni državi, kjer operirajo.«