Pomen nefinančnega poročanja za prehod v »zeleno« gospodarstvo tudi po Covid 19

Pomen nefinančnega poročanja za prehod v »zeleno« gospodarstvo tudi po Covid 19

by

Na Ekvilib Inštitutu se še naprej zavzemamo za prehod v bolj »zeleno« in predvsem družbeno odgovorno gospodarstvo in način poslovanja med in po COVID19. Nefinančno poročanje je in ostaja pri tem pomembno orodje in aktivnost podjetij. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, ki ravno v teh dneh izvaja revizijo Direktive o nefinančnem poročanju (NFRD), v kateri bo svoje mnenje prispeval tudi Ekvilib Inštitut z namenom, da postane poročanje bolj učinkovito, kakovostno, predvsem pa primerljivo.

Evropska unija, pa tudi vodilna organizacija s področja nefinančnega poročanja GRI – Global Reporting Initiative – ugotavljata (mnenju pa se pridružuje tudi Ekvilib Inštitut, kot del GRI Community), da je število nefinančnih/trajnostnih poročil v zadnjih letih res naraščalo, toda odpira se veliko vprašanj in izzivov v zvezi z učinkovitostjo in kakovostjo razkritij v poročilih, predvsem pa v zvezi s primerljivostjo in uporabnostjo.

Od leta 2018 so podjetja z več kot 500 zaposlenimi po direktivi o nefinančnem poročanju (NFRD) zavezana k razkritju nefinančnih podatkov ter razkritij v zvezi z upravljanjem področij družbene odgovornosti podjetij (varovanje okolja, človekove pravice, korupcija in raznolikost). Evropska komisija se za to zavzema tudi zato, ker je takšno poročanje pomembno za dosegoEvropskega zelenega dogovora.Zdi se, da se je ta načrt v luči Korona virusa prestavil na stranski tir, toda pismo 17 evropskih ministrov s področja okolja, med katere se je naknadno pridružil tudi slovenski minister, kaže na nujo, da se v luči dogodkov ne izgubi izpred oči podnebna in okoljska kriza.

Da bo Zeleni dogovor uspešen, je pod revizijo tudi Direktiva o nefinančnem poročanju za podjetja. Javno posvetovanje o učinkovitosti in stanju aktivnosti bo potekalo do 14. maja, v posvetovanje pa je vključen tudi Ekvilib Inštitut. »V zadnjih letih smo opazili večji porast zanimanja za nefinančna poročila predvsem pa razumevanje in odprtost s strani podjetij ter posameznikov po realizaciji etičnih in okoljskih vprašanj. Z izjemo določenih svetlih izjem na področju nefinančnega poročanja v Sloveniji, pogrešam v trajnostnih poročilih konkretno, jasno izpostavljena bistvena razrijta za podjetja, ki niso zakrita v »PR« celofan maloštevilnih dobrodelnih in drugih dobronamernih aktivnosti podjetij. In če podjetje poroča o razkritjih glede zaposlenih ali glede okolja, naj jasno izpostavi tudi svoje negativne vplive na oboje. Če podjetje poroča o 0 (NIČ) primerih kršenja človekovih pravic v podjetju ali v njegovi vrednostni (predvsem nabavni) verigi in 0 primerih koruptivnih in drugih dejanj podkupovanja ali 0 primerih diskriminacije, mobinga in tudi sicer drugih kršitev etičnega kodeksa, naj natančno izpostavi, kakšni so mehanizmi v podjetju, ki takšna dejanja preprečujejo, zaznavajo in jih odpravljajo. Izpostavi naj tudi informacije o tem, kako se ti mehanizmi posodabljajo in koliko ur izobraževanja ali sredstev podjetje nameni za konstantno izobraževanje in usposabljanje sodelavcev s področja etike in integritete. Če namreč podjetje ne zaznava neetičnih dejanj, to še ne pomeni nujno, da ne obstajajo«, pravi Lucija Glavič, strokovna sodelavka Ekvilib Inštituta.  

OKOLJSKA IN DRUŽBENA »USPEŠNOST« ter transparentnost sta tudi v in po COVID19 enako pomembni kot FINANČNA USPEŠNOST. V času krize, ko imajo podjetja velike skrbi glede obstoja in prihodnosti poslovanja je pomembno, da v luči korna – krize ne pozabijo na okoljsko in podnebno krizo. Vse pa je del krize vrednot, etike in sistema, ki je vse predolgo zanemarjal socialno in okoljsko dobrobit pred profitom. Apeliramo na podjetja, da ne pozabijo na te dimenzije, in naj nefinančno poročanje kot tudi sicer družbeno odgovorno poslovanje izkoristijo kot priložnost za pot naprej (po krizi). »Če kdaj, je namreč ravno v krizi čas za vrednote – za razmislek in odločitev kako in na kakšen način naprej. Transparentnost in iskrenost v okoljskih in družbenih vplivih bo po krizi dober pokazatelj resnične družbene odgovornosti podjetij. Če pa ne, pa bodo to, na kakšen način je podjetje izžarevalo svoje vrednote v času krize, pokazali zadovoljni/nezadovoljni deležniki podjetja.  Na Ekvilib Inštitutu pa se bomo še naprej trudili nefinančno poročanje in nasploh družbeno odgovorno poslovanje približati podjetjem in organizacijam na kar se da koristen in uporaben način«, še dodaja Lucija Glavič.

Viri in literatura: