DAVČNA ODGOVORNOST KOT DEL DRUŽBENE ODGOVORNOSTI

POROČILO

NLB podjetniški inkubator, Ljubljana, 29. november 2018

Organizator: Ekvilib Inštitut in Mreža za družbeno odgovornost Slovenije

Gostje: Maruša Babnik (SLOGA), doc. dr. Živko Bergant (Visoka šola za računovodstvo in finance), Jože P. Damijan (EF), Bojan Ivanc (GZS), Luka Mesec (Levica)

1. UVODNE PREDSTAVITVE

Globalni pogled – 50-70 miljard EUR v EU na leto izgubimo zaradi neplačevanja davkov, 7,6 bilijona EUR ponikne letno v svetovnih davčnih oazah. Ta manko denarja v obtoku vpliva na pomanjkanje, revščino, globalno bedo ter na aktualne migracije. Slovenija se nahaja pod EU in svetovnim poprečjem višine davka na dobiček; DDV, ki je regresivni davek pa se zvišuje, s čimer se odgovornost prenaša na potrošnike in zaposlene. Ni jasno, kaj dobimo za davke, ki jih plačujemo. Plačevanje davkov pomeni zanesljiv vir dohodka, zmanjševanje neenakosti (tudi spolne), spreminjanje vedenjskih vzorcev, krepi odgovornost državljanov in s tem njihova pričakovanja do odgovorne vlade. Potrebno je vzpostaviti davčno odgovornost, kot temelj finančne in družbene stabilnosti ter enakosti in doseči, da bodo podjetja več vlagala v lokalno okolje.

Sistemski nivo – davčni sistem bistveno pripomore k globalnim neenakostim. Najpomembnejši del ekonomskega vidika družbene odgovornosti je razmerje med kapitalom in delom. Samo človek ustvarja dodano vrednost, zato je pravi lastnik dodane vrednosti podjetje in ne lastniki kapitala. Družbena odgovornost se vzpostavlja z delitvijo presežne dodane vrednosti, katere cilje je blaginja celotne družbe. Presežna dodana vrednost, iz katere je izvzet strošek dela, tj. minimalne plače in oportunitetnih stroškov kapitala, je obdavčljiva. Amortizacija delovne sile ne bi smela biti obdavčljiva, saj delovna sila ustvarja dodana vrednost. Dodana vrednost vključuje tudi intelektualni kapital, ki ga imajo zaposleni in vsi nefinančni podatki od emocij (zadovoljstva zaposlenih) naprej. Zato morajo biti v delitev kapitala vključeni vsi, ki so to dodano vrednost ustvarjali in ne samo recimo lastniki. Presežna dodana vrednost je rezerva za tveganja, ki jim je človek izpostavljen v svoji potrebi po obstanku in pravična delitev bi morala potekati med vsemi, ki so prispevali pri obvladovanju tveganj. Neenaka delitev in pohlep pa sta gonilo razkroja ter ustvarjata občutek izkoriščenosti, kar vodi v nezadovoljstvo in v nasilje oz. entropijo v družbi. Preobrazba davčnega sistema že v fazi sekundarne delitve družbenega proizvoda bi morala biti osnova za odpravo družbene neenakosti.

Nivo podjetij – davki, ki jih imamo, izhajajo iz izbire družbeno-ekonomskega modela, kar pomeni da so relativno visoki davki v Sloveniji naša vrednostna izbira oz. politična odločitev. Višja davčna obremenitev v principu pomeni večjo vlogo države pri zagotavljanu osnovnih dobrin. Večja vloga države ne pomeni nujno večje neučinkovitosti. V Sloveniji so plače nadpoprečno obdavčene, še posebno inženirski nivo. Zniževanje davkov na dobiček se ni odražalo v povečanju inovativnost in razvoju podjetij. Namesto obdavčitve dobičkov smo izbrali obdavčitev dela, kar povečuje družbeno neenakost in nestabilnost. Glede na obdavčitev dobičkov podjetij smo na 4 najnižjem mestu v OECD. Za lastnike kapitala je Slovenija idealna država, saj nekatera največja domača in tuja podjetja ne plačujejo nič davka ali zelo malo. Smiselna bi bila uvedba minimalne stopnje (8-10%) davka na dobiček podjetja. Glede na obdavčitev kapitalskih dobičkov je Slovenija na meji spodnje tretjine držav OECD. Plačevanje davkov pomeni predvsem bolj ugodno in stabilno poslovno okolje ter v družbi zagotavlja večjo socialno kohezivnost in solidarnost.

Glavni tipi davkov – a) davek za podjetja b) davek na dohodke iz kapitala, c) obdavčitev dela. Davek na dobiček podjetij (davek od prihodka pravnih oseb) zmanjšujejo olajšave – najbolj vlaganja v raziskave in razvoj (kar je namenjeno predvsem srednjim in velikim podjetjem), investiranje v opremo; poleg tega še zaposlovanje mladih,starejših, invalidov idr. Prilivi od tega davka v BDP v Sloveniji znašajo 1,8%.Davek na dohodke iz kapitala sestavljajo obresti, dividende, dobiček iz kapitala in ga plačujejo fizične osebe. Določen je po enotni stopnji, glede na obdobje realizacije dobička (najvišja stopnja trenutno znaša 25%). Pri obdavčitvi dela imamo v Sloveniji pod poprečne prilive od dohodnine in nadpoprečne prilive od prispevkov ter nizko obdavčenost ljudi z nizkimi dohodki. 2/3 prispevkov je vezanih na pokojninsko blagajno, 1/3 na zdravstveno.Visoke plače so nadpoprečno obremenjene s prispevki in davki. Vsi plačani davkiv Sloveniji (davki, prispevki, trošarine, idr.) so v zadnjih 10 letih prispevali ca 37% BDP, glede tega je Slovenija na 15. mestu v EU. Bolj razvite države imajo ta delež večji. Med primerljivo razvitimi državami imajo recimo Madžarska, Hrvaška večji delež; nižji delež pa imajo recimo Češka, Španija,Poljska.

Politični okvir – koalicijska pogodba zagovarja logiko gospodarske rasti – malo prihodkov in veliko odhodkov.Za socialno pravičnost so pomembni trije ukrepi: zvišanje socialnih prispevkov za delodajalce, uvedba minimalne stopnje davka na dobiček (npr. 10%) in odprava nesorazmerja med obdavčitvijo dela in kapitala.

II.      RAZPRAVA

STANJE   Davčne olajšave koristijo predvsem velika podjetja. Občutek davčne nepoštenosti se v družbi povečuje. Finančni skladi so največji investitorji v Sloveniji, vendar le ti ne prinašajo impulza za razvoj. Podjetja imajo olajšave pri plačilu davkov z investiranjem v raziskave in razvoj, kar je sicer primerna spodbuda, vendar mora država še naprej investirati v bazične raziskave in to ne sme prepustiti podjetjem, za katere je to preveliko tveganje. Maksimiziranje neto dobičkov je trend v svetu

OVIRE, PROBLEMI, VRZELI   Višina davkov ne pomeni nujno gospodarske rasti. Ključen problem so davčne oaze. Določene države se ne bodo odpovedale svojim ekonomskim modelom. Močni gospodarski lobiji (ljudje nimajo svojih lobijev)Razkrivanje poslovnih skrivnost, kot pogoj za pridobivanje sredstev za raziskave in razvoj podjetja ovrača v tovrstne investicije. Pomanjkljivo ozaveščanje, kako pobrana sredstva vplivajo na izboljšanje javnih sistemov. Država se obnaša preveč podjetniško (v zniževanju davkov, da bo s tem konkurenčna drugim državam); veliko bolj pomemben za konkurenčnost je človeški kapital, znanje

ŽELENO STANJE  Delitev dodane vrednosti. Z ozaveščanjem, pogovori, ipd. ločevati med davki fizičnih oseb in podjetja naj udejanjajo družbeno odgovornost

UKREPI  Mednarodno davčno telo, spremljanje smernic na tem področju ter mednarodno poročanje glede plačevanja davkov. Drugačen izobraževalni sistem, ki bo privzgajal drugačne vrednote. Pogovori, usposabljanja, ozaveščanje o družbeni odgovornosti, tako podjetij kot posameznikov. Krepiti prostovoljne mehanizme družbene odgovornosti podjetij, s katero podjetja pridobijo koristi (uvedba certifikata družbeno odgovornih podjetij, spodbude za družbeno odgovorna podjetja)Podpora in zgled s strani države – v recimo družbeno odgovornem javnem naročanju. Javna dostopnost bazičnih raziskav. Ustanovitev javnega sklada za tveganje (v kontekstu bazičnih raziskav), s tem, da država participira na dobičku oz. v solastništvu. Povečati učinkovitost porabe pobranih davkov. Nagrajevati delavce, ki ustvarjajo dodano vrednost v podjetjih. Povezovanje družbeno odgovornih podjetij. Ukinitev ali zmanjšanje gotovinskega poslovanja (s katerim se prikrivajo davčni odhodki)

SINERGIJE, SKUPAJ NAPREJ   Krepiti prostovoljno osnovo za družbeno odgovornost (razpisi, na ravni EU, OECD, …)Odpravljanje občutka izkoriščanosti je temelj davčne reforme. Regulacij davčnih oaz (nadzor, poročanje, …)Poštenost glede razkrivanja davčnih oaz. Dosledno plačevanje davkov na dobiček podjetij.