Nagrajevanje prisotnosti na delovnem mestu skozi delovno uspešnost
Ekvilib Inštitut v več primerih ugotavlja, da podjetja vežejo dodatek za delovno uspešnost na prisotnost na delovnem mestu. V praksi to pomeni, da zaposleni/-a, ki v tekočem mesecu ali letu koristi bolniško odsotnost zase ali za nego za otroka, ni upravičen do dodatka za uspešnost.
Dodatek za delovno uspešnost, kot ga razume tudi veljavna zakonodaja, je nagrada za osebno uspešnost pri opravljanju dela in izhaja iz kakovosti, gospodarnosti in obsega opravljenega dela ter ni vezana na prisotnost na delovnem mestu. Zadovoljni in zdravi zaposleni preverjeno dosegajo boljše rezultate, so visoko motivirani za opravljanje delovnih nalog in sprejemajo tudi boljše odločitve, kar bi moralo biti v interesu vsakemu delodajalcu, saj to prinaša obojestransko korist.
Doseganje nasprotnega učinka – na račun »varčevanja« pri zaposlenih tvegamo splošno nezadovoljstvo in zmanjšanje produktivnosti
Kot je ugotovil Sindikat delavcev trgovine Slovenije, v tovrstnih primerih zaposleni prihajajo na delo bolni, s tem ogrožajo svoje zdravje in zdravje sodelavcev in kupcev; na dolgi rok se povečuje dolgotrajna bolniška odsotnost in stroški zdravljenja; prihaja do večjega odstotka invalidnosti; delavci trpijo zaradi utrujenosti in stresa; delavci postajajo nezadovoljni z delovnimi razmerami in občutijo večjo zaposlitveno negotovost kar se odraža v produktivnosti.
S pogojevanjem prisotnosti na delovnem mestu za doseganje delovne uspešnosti delodajalci ustvarjajo pogoje za diskriminacijo med zaposlenimi
Pri tem se lahko pojavi posredna diskriminacija – osebne okoliščine, na podlagi katerih posamezniki uživajo varstvo pred diskriminacijo, so v tem primeru nosečnost, starševstvo, spol, družinsko stanje in zdravstveno stanje, kot ugotavlja Zagovornik načela enakosti v primeru, ko se presoja morebitne diskriminatorne kriterije za upravičenost do izplačila delavcem za poslovno uspešnost družbe: http://www.zagovornik.si/diskriminatorni-kriteriji-za-upravicenost-do-izplacila-delavcem-za-poslovno-uspesnost-druzbe/
Ekvilib Inštitut je mnenja, da se na ta način kaznuje posameznika zaradi njegovih osebnih okoliščin in spodbuja prezentizem. Postavljanje tovrstnih pogojev za nagrajevanje ni v duhu družini prijaznega podjetja, saj zaposlene, ki so starši, postavlja v diskriminatoren položaj – podatki iz prakse kažejo, da bolniški dopust za nego otrok v večini primerov koristijo matere, kar pomeni, da ukrep še posebej škodi ženskam.
Ali nagrajujemo zaposlene, da so prisotni na delovnih mestih kljub bolezni in finančno kaznujemo tiste, ki zbolijo ali skrbijo za bolne družinske člane?
Podjetja pozivamo, da pregledajo svoje interne akte in ugotovijo, ali morda spodbujajo prezentizem. V tem primeru je zdravje zaposlenih bolj smiselno nagrajevati in varovati preko aktivne promocije zdravja na delovnem mestu kot s finančnim kaznovanjem zaposlenih, ki zbolijo ali skrbijo za bolne družinske člane.