SPM: Evropska unija dosegla dogovor o transparentnosti lastništva kot odgovor na davčne škandale, a ključne luknje v zakonodaji ostajajo
Aktivisti pozdravljajo današnji pomembni korak, ki ga je naredila Evropska unija v smeri transparentnosti dejanskega lastništva za podjetja na ravni Evropske unije. Vendar opozarjajo, da z izključevanjem skladov iz pravil, EU ohranja nevarno luknjo, ki jo lahko nepošteni še naprej zlorabljajo.
Evropska unija se je danes v odgovor na Panamske in Rajske dokumente ter pritiske javnosti dogovorila o novih pravilih za skrita slamnata podjetja in anonimne sklade. Te so eden ključnih mehanizmov, ki se ga uporablja za skrivanje denarja v davčnih oazah, kar je razkril tudi Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev v Panamskih in Rajskih dokumentih ter poudarile organizacije civilne družbe v nedavnem poročilu Davčne igre: tekma proti dnu.
Maruša Babnik, zunanja strokovna sodelavka Ekvilib Inštituta, pravi:
»Pozdravljamo odločitev Evropske unije, da omogoči javnosti – novinarjem, poslancem in državljanom – vpogled v to, kdo ima lastništvo in kdo nadzira podjetja v naši družbi. S tem je naredila pomemben korak v preprečevanju uporabe podjetij za skrivanje denarja, kar so nam pokazali primeri v Panamskih in Rajskih dokumentih. Z javnimi registri je EU uvedla tudi pomemben element, namenjen odvračanju ljudi od uporabe anonimnih slamnatih podjetij za skrivanje denarja v davčnih oazah, izmikanja davkom, korupcije in drugih nezakonitosti.
»Vendar pa menimo, da je tudi z današnjo odločitvijo ostala nevarna zakonska luknja, ko se je Evropska unija odločila izvzeti sklade in podobne strukture iz javnih registrov. Tako se lahko osebe, ki se želijo izogniti plačilu davkov in imajo nepoštene namene, še naprej skrivajo za tančico skrivnosti. Ni zanemarljivo dejstvo, da so Rajski dokumenti identificirali sklade kot ključne mehanizme, ki jih uporabljajo osebe, ki se želijo izmakniti plačilu davkov, za skrivanje svoje identitete in velikih količin denarja. Zato je problematično, da Evropska unija ni strožje nastopila tudi v primeru lastništva skladov.«
Evropski uniji namreč ni uspelo doseči dogovora o javnem dostopu do podatkov o lastništvu skladov (trusts) in podobnih pravnih struktur. Dogovor sicer predvideva vzpostavitev registrov za sklade, a omogoča posameznikom, da pridobijo informacijo za določene tipe skladov s pisno vlogo, kar je daleč od transparentnosti, ki bi omogočala novinarjem in civilni družbi odkrivanje nezaželenih aktivnosti, kot je tudi sistemsko izmikanje davkom.
»Ker javnega dostopa ni razširila do podatkov o lastništvu skladov, je EU zamudila pomembno priložnost, da zapre vse luknje v zakonodaji o preprečevanju pranja denarja, ki se jih zlorablja za skrivanje denarja. S tem obstaja tveganje, da bodo tisti, ki so aktivni v izmikanju davkom in korupciji, prešli iz uporabe podjetniških struktur k uporabi skladov in se s tem izognili nadzoru in še naprej, kot prej, izvajali svoje tajne dejavnosti,« pravi Babnik.
– KONEC –
Kontaktna oseba: Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut: marusa[at]ekvilib.org, 040 391 178
Za urednike:
Pri danes, petek, 15.12.2017, sprejetem dogovoru gre za neformalni dogovor med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisiji, ki pa ga morata še vedno uradno potrditi Evropski parlament in Svet držav članic EU v prihodnih mesecih. Vendar pa je pričakovati, da bosta tako Svet in EP uradno potrdila dogovor z uradnim glasovanjem v naslednjih mesecih.
Proti razširitvi registra na sklade sta bili predvsem Irska in Velika Britanija. Podrobno analizo nedavnih stališč Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Nemčije, Madžarske, Italije, Irske, Latvije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije so člani mreže Eurodad, katere član je tudi Ekvilib Inštitut, predstavili v nedavno objavljenem poročilu Tax Games – the Race to the Bottom (Davčne igre: tekma proti dnu).
Nasprotno v Sloveniji pričakujemo, da bo register dejanskih lastnikov tako podjetij kot skladov, delujočih v Sloveniji, javnosti dostopen že v januarju 2018. Kljub temu pa so nevladne organizacije opozarjale na neodločnost slovenske vlade pri podpori tovrstnih registrov na nivoju EU. Ministrstvo za finance je namreč v svojem odgovoru organizacijama Ekvilib Inštitutu in Transparency International Slovenija sicer zapisalo, da pred institucijami EU vseskozi aktivno podpira čim večjo preglednost podatkov o dejanskih lastnikih, a organizaciji opozarjata, da po njihovem mnenju nadaljnje besedilo odgovora ne izkazuje aktivnega podpiranja večje preglednosti. Zato sta Ekvilib Inštitut in Transparency International Slovenija v tednu pred pogajanji poslali tudi odprto pismo predsedniku vlade dr. Miru Cerarju, v katerem sta ga naprosila, da pozove ministrico za finance mag. Matejo Vraničar Erman, da v imenu Slovenije zavzame bolj trdno stališče do ukrepov, ki bi povečali transparentnost dejanskega lastništva in bi preprečevali možnosti za pranje denarja v EU.
Our advocacy work for transparency of beneficial owners is supported by a grant from the Foundation Open Society Institute in cooperation with the Fiscal Governance Program of the Open Society Foundations.