OPIS MEDNARODNIH SMERNIC ISO 26000
ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) je razvila mednarodni standard s smernicami za družbeno odgovornost (angl. social responsibility), ki ni namenjen certificiranju, ampak prostovoljni odločitvi podjetij, da ga upoštevajo pri vsakodnevnem delovanju. Standard je izšel 1.11.2010, slovenski prevod standarda pa je dosegljiv od meseca maja 2012.
Standard ISO 26000 je mednarodni standard družbene odgovornosti, ki je nastajal več kot šest let pod budnim očesom različnih strokovnjakov. Standard ISO 26000 kot tak ni namenjen certificiranju (kot na primer ISO 9001, ISO 14000 idr.), saj gre le za smernice, vendar pa so zato druge certifikatske hiše razvile svoje certifikate, ki temeljijo in sovpadajo s standardom ISO 26000.
V standardu ISO 26000 so opredeljeni pojmi in definicije povezane z družbeno odgovornostjo; zgodovinsko ozadje razvoja družbene odgovornosti ter njeni trendi in značilnosti; načela povezana z družbeno odgovornostjo; prepoznavanje deležnikov in povezovanje z njimi; opredelitev glavnih tem in vprašanj družbene odgovornosti; smernice o vključevanju družbeno odgovornega ravnanja v celotni organizaciji in komuniciranje o zavezah, delovanju in drugih informacijah, povezanih z družbeno odgovornostjo. Standard je primeren za vse oblike organizacij, tako za velike kot majhne, zasebne ali javne, ne glede na njihovo področje ali lokacijo delovanja.
Namen standarda je:
- pomagati organizacijam prispevati k trajnostnemu razvoju,
- organizacijam dati smernice glede družbene odgovornosti,
- pospeševati skupno razumevanje na področju družbene odgovornosti in dopolnjevati, ne zamenjati, druge dokumente in pobude za družbeno odgovornost.
V standardu so opredeljene osnovna načela in njihovi opisi, katera naj bi podjetja spoštovala:
- odgovornost,
- transparentnost,
- etično obnašanje,
- spoštovanje interesov deležnikov,
- spoštovanje zakonov,
- spoštovanje mednarodnih norm obnašanja in
- spoštovanje človekovih pravic.
Načela niso predpisana, ampak zaželena, seveda pa se lahko v podjetjih odločijo tudi za druga načela, saj ni pravilno in nepravilno izbranih načel, pomembno je le to, da podjetje z njihovim upoštevanjem opravlja dejavnosti dobro in pravilno.
V standardu so opredeljena temeljna vsebinska področja družbeno odgovornega delovanja, in sicer:
- organizacijsko upravljanje,
- človekove pravice,
- delovne prakse oziroma sodelovanje z zaposlenimi,
- naravno okolje,
- poštene prakse poslovanja,
- odnos do potrošnikov in
- vključenost v lokalno okolje in njegov razvoj.
Za vsak sklop vsebinskih področij je podan podroben opis, osnovna področja, kjer se pojavlja največ kršitev, ignorance ali nespoštovanja in predlogi za možne izboljšave.
Pri vsem tem je pomembno, da podjetja ne pozabijo vključiti v svoje odločitve in dejavnosti vse možne deležnike, in sicer tiste, na katere imajo podjetja vpliv s svojim delovanjem in tudi deležnike, ki s svojimi dejavnostmi vplivajo na podjetje. Ključno vlogo pri tem igra komunikacija in podajanje zadostnih informacij deležnikom o družbeno odgovornem delovanju. Upoštevanje družbene odgovornosti podjetjem omogoča vplivati na:
- doseganje konkurenčne prednosti,
- boljši ugled podjetja in blagovne znamke,
- zmožnost zadržanja dobrega kadra,
- pozitivni pogled investitorjev, lastnikov, donatorjev, sponzorjev in finančnih inštitucij,
- odnos z vlado, drugimi podjetji, mediji, dobavitelji, lokalno skupnostjo ipd.