Danes zvečer so pogajalci Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta dosegli politični dogovor o novi direktivi EU, ki pa jo civilna družba težko imenuje direktiva o javnem poročanju po posameznih državah (angl. country by country reporting). Do sporazuma je prišlo po dolgem procesu, ki se je začel aprila 2016, ko je Evropska komisija prvič objavila svoj osnutek direktive.
Maruša Babnik, strokovna sodelavka za davčno pravičnost Ekvilib Inštituta, v odzivu na dogovor pravi:
»Organizacije civilne družbe po Evropi smo si enotne: danes ni prišlo do dogovora o javnem poročanju po posameznih državah, ker, kar je bilo dogovorjeno, to pač ni. Po dolgih petih letih od začetnega predloga Evropske komisije kot odziva na davčne škandale po finančni krizi smo sredi nove globalne krize, v kateri pa številne velike multinacionalke kujejo rekordne dobičke. Obenem izogibanje davkom vsako leto naše družbe prikrajša za milijarde evrov v davčnih prihodkih. To so sredstva, ki bi jih lahko namenili spopadanju z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo. Javno poročanje po državah je nujen korak v smeri reševanja te situacije. Žal pa današnji ošibljen dogovor ne bo zagotovil potrebne transparentnosti, da bi postal učinkovito orodje.«
Trenutno dogovorjeno besedilo zakonodaje zajema razkritje davčnih plačil največjih podjetij v državah članicah EU in v državah, ki so na črni in sivi listi nesodelujočih davčnih jurisdikcij EU.
To pomeni, da zakonodaja ignorira poslovanje multinacionalk v več kot treh četrtinah sveta. To je v nasprotju z definicijo javnega poročanja po državah, ki vključuje poročanje po vseh državah, v katerih multinacionalka deluje. Zgolj prava transparentnost bo omogočila poslancem, novinarjem in civilni družbi, kot tudi davčnim upravam, predvsem v revnejših državah, dostop do podatkov, nujnih za učinkovito obdavčitev multinacionalk ter bila obenem tudi močna spodbuda za podjetja, da ne poskušajo skrivati dobičkov v davčnih oazah. Kaj jih drugače ustavi, da dobičke zgolj prenesejo v države izven EU, ki tudi niso zajete na – že sicer zelo pomanjkljivih in političnih – črnih listah? Trenutno ne črni ne sivi seznam EU ne vključujeta Švice, Singapurja, Britanskih Deviških otokov ali Kajmanskih otokov, ki so po študijah najbolj škodljive davčne oaze.«
Mnoge multinacionalke, tudi v izkazovanju lastnega družbeno odgovornega ravnanja, že prostovoljno poročajo te podatke javno po posameznih državah za vse države, kjer poslujejo, prav tako se o takšnem poročanju pogovarjajo odločevalci v ZDA.
»EU tokrat ni na strani napredka, še manj, da ga vodi. Dogovor sicer vključuje pregled direktive po štirih letih, a to je predolgo, da se lahko popravi takšno napako. Pozivamo Evropski parlament in Svet, da pošljejo pogajalce nazaj za mizo, da opravijo svoje delo: se dogovorijo o učinkovitem orodju, ki bo pomagalo pri boju proti izogibanju davkom. Le tako bo EU odgovorila na pozive državljanov, kot tudi investitorjev in drugih skupin, ki zahtevajo pravo davčno transparentnost podjetij.
»Trenutno besedilo prav tako vključuje izjemo, ki bi podjetjem omogočila, da se izognejo razkritju ključnih informacij, ki so po njihovem mnenju poslovna tajnost, za obdobje do petih let. Kakšen je namen poročanja, če se podatki, ki bi razkrili, če multinacionalka preusmerja svoje dobičke v države z nizkimi davki, objavijo šele po pol desetletja?« zaključi Babnik.
— KONEC —
Kontakt: Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut: 040 391 178; marusa@ekvilib.org
Opomba za urednike:
- Pogajalci Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije so v tretjem krogu medinstitucionalnih pogajanj dosegli dogovor o kompromisnem besedilu o predlagani Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU o razkritju davčnih podatkov nekaterih vrst podjetij.
Evropska komisija je osnutek direktive prvotno predlagala leta 2016, vendar je bil od takrat na polici. Zastoj je bil v glavnem posledica pravne podlage spisa. Nekatere države članice so želele, da bi se ga obravnavalo kot del davčne zakonodaje in ne računovodske, kar je trenutna klasifikacija. To bi imelo resne posledice v postopku, saj bi imel Evropski parlament v primeru davčnega spisa samo vlogo mnenja in v Svetu bi bilo zahtevano soglasno glasovanje (v nasprotju z glasovanjem s kvalificirano večino). Evropski parlament je o spisu glasoval julija 2017 in prvo obravnavo zaključil marca 2019.
Danes dogovorjeno besedilo morata zdaj formalno odobriti Evropski parlament (v odborih za ekonomske in pravne zadeve ter na plenarnem zasedanju) in Svet. - 80 organizacij civilne družbe, vključno z Ekvilib Inštitutom, je pisalo pogajalski skupini iz Evropskega parlamenta in jih pozvalo, naj ne podprejo sporazuma o javni poročanju po posameznih državah, če le-ta ne obvezuje velikih multinacionalk, da poročajo po državah za vse države, v katerih delujejo. Kot je razloženo v pismu, brez tega obveznost poročanja ne morejo veljati za pravo poročanje po državah. Pismo najdete tukaj.
- Vlagatelji, ki zastopajo 5,6 bilijona ameriških dolarjev premoženja, so so-poročevalcem iz Evropskega parlamenta in portugalskemu predsedstvu Svetu držav članic EU poslali poziv, naj podprejo polno javno poročanje po posameznih državah. Pismo poziva k resnični transparentnosti, ki bi od multinacionalk zahtevala poročanje o dejavnostih v vsaki državi, v kateri poslujejo, in poudarja, da bi bila direktiva brez poročanja po posameznih državah (globalne razčlenitve) lahko neproduktivna in brez koristi za investitorje. Pismo najdete tukaj.
- V preteklih tednih je več kot 130.000 ljudi podpisalo peticijo, v kateri pozivajo odločevalce EU, da uvedejo ambiciozno javno poročanje po posameznih državah. Peticija je še odprta na tej povezavi.
- Medij Contexte je aprila objavil zgodbo, v kateri je podrobno opisal, kako naj bi lobisti korporacij oblikovali uradno stališče Francije o javnem poročanju po državah. Zgodbo najdete tukaj, reakcijo naše mreže Eurodad, katere član je Ekvilib Inštitut, pa tukaj.
- Kongres ZDA je pred kratkim predstavil zakonodajo, ki bi zahtevala polno, javno in globalno poročanje po posameznih državah. Predlog je šel tudi čez relevantne odbore Predstavniškega doma ZDA.