POROČILO
V organizaciji Ekvilib Inštituta, Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, IEDC – Poslovne šole Bled in Inštituta WISE je 6. junija 2019 potekala tradicionalna konferenca Trendi na področju družbene odgovornosti z naslovom: Jaz, mi, vsi. Konferenco vsako leto organizira Mreža za družbeno odgovornost, ki jo vodi Ekvilib Inštitut, z namenom ozaveščanja in krepitve družbeno odgovornega vedenja in poslovanja med slovenskimi podjetji in organizacijami.
Na konferenci se je vprašanje odgovornosti gibalo med področji od individualnega, podjetniškega in sistemskega nivoja. Čeprav lahko (in tudi mora) vsak posameznik ~ zaposleni ~podjetje s svojim delovanjem prispevati k večji družbeni odgovornosti ter trajnostnemu razvoju, so nekateri izzivi sistemske narave in jih preprosto ne moremo nasloviti individualno. Na drugi strani pa je nujno, da ta sistem tvorijo avtentični in močni posamezniki z jasnim samozavedanjem sebe ter sveta okoli nas. Konferenca je potekala v obliki dialoga med različnimi posamezniki z namenom krepitve pomena dialoga ter iskanja konsenza in morebitnih rešitev pri naslavljanju družbenih in okoljskih izzivov.
foto: Polona Avanzo
NEKAJ PODATKOV O KONFERENCI
- Konference se je udeležilo okoli 70 udeležencev, vključno s sogovorniki in organizatorji. Poslušalci so bili večinoma predstavniki podjetij, sicer pa tudi predstavniki civilne družbe in posamezniki.
- Na konferenci je sodelovalo 5 moderatorjev dialogov ter 10 sogovornikov (aktivistov, strokovnjakov, in predstavnikov podjetij), med njimi je bila strokovnjakinja Natasha Lazareski iz avstralskega podjetja PsyFlex Pty Ltd.
- Po konferenci je bila med udeleženci opravljena evalvacija o zadovoljstvu. Rezultati kažejo, da so bili udeleženci v 90% zadovoljni in zelo zadovoljni s konferenco, tako z vsebino, organizacijo in lokacijo. Predvsem so na letošnji konferenci udeleženci izpostavili dobro in pestro izbiro sogovornikov. Pohvaljena je bila dobra energija in organizacija konference (lokacija in izbira vode v kozarcih in ne v plastenkah). Kot predlogi za izboljšavo so bili zaznani: več primerov dobrih praks znotraj podjetij, izvedba delavnice in več izobraževalnih vsebin.
Aleš Kranjc Kušlan v pozdravnem nagovoru: “Jaz, mi, vsi: danes naslavljamo izzive v prehajanju med temi tremi ravnmi, ki že vsaka zase predstavlja svoj izziv.”
foto: Polona Avanzo
Natasha Lazarski o odzivih: “We have positive and negative thoughts that we allow to drive our behaviour.” & “Humans survived not because we were the strongest, but because of our pessimistic minds.”
Natasha Lazarski o tem, kako med dialogom (tudi na naši dialoški konferenci) dejansko poteka še en dialog na večini nezavednem nivoju: “Your mind is always talking to you, and you should not fight against your mind.”
foto: Polona Avanzo
N’toko o svojem delu na temo migrantov & prekarstva: »Čim hitreje se je dobro sprijazniti, da ne boš všečen. Ter se naučiti, kako teme predstaviti nenapadalno; tako, da pokažeš, kako se povezujejo z njihovimi interesi.«
Matej Feguš o današnji družbi: “Ne rečem potrošnik, ampak uporabnik. Potrošnik troši, uporabnik uporablja in souporablja.”
foto: Polona Avanzo
Živa Lopatič na temo odrasti: “Ljudje postajamo ponovno samooskrbni. Se na novo učimo znanj, ki so nam bila odvzeta… ki smo jih prepustili drugim.”
Uroš Ačko o razumevanju #družbenaodovornost med ekonomisti in zelenih obveznicah: “Počasi prihaja v zavest ekonomistov, da ne obstaja le ekonomski kapital, ampak tudi družbeni kapital.”
foto: Polona Avanzo
Z Ireno Čuk o tem, kako nam kulturna dediščina pomaga razumeti sedanjost in omogoča ozaveščeno odločanje ter trajnostni razvoj.
Jan Bizjak o odnosu do hrane: “Odnos otrok do žemlje bi bil drugačen, če bi moral vsak otrok najprej opleti, posejati pšenico, okopati, zalivati, požeti, zmleti moko in nato zamesiti kruh. Tako pa kupijo žemljo za 20 centrov.”
Jan Bizjak o sreči: “Vsi se danes pogovarjamo o rasti. Rast, rast, rast. A ključno za srečo je ravnovesje. Tudi v naravi: če drevo prehitro zraste, se ob ujmi polomi!”
foto: Polona Avanzo
Rok Rozman o aktivizmu: “Če bi vedel, kaj vse to za sabo potegne, dvomim, da bi se tega lotil. – Zato pravimo: ‘Zažen se, ne razmišljaj preveč.’ – Zgodbo so rešili moji prijatelji. Najboljši kapital na svetu so prav prijatelji.”
Rok Rozman o hidrolektrarnah: “Amerika, Japonska in Z Evropa rušijo jezove, ker ugotavljajo posledice. Mi jih pa gradimo 3000. Ali moramo biti res vedno zadaj?”
Primož, Mladi za podnebno pravičnost: “Kar mi je ostalo od srednješolske kemije: brez akcije ni reakcije. Plaz družbenih sprememb je sestavljen iz majhnih kamenčkov. Treba je vztrajat, ne se prodat.”
Aja, dijakinja, Mladi za podnebno pravičnost: “Podnebna kriza ni okoljevarstveni problem, ampak gre za družbeni problem.”
Konferenca je potekala v okviru projekta »Družbeno odgovoren delodajalec – certifikat Družbeno odgovorno podjetje«, ki ga vodi Ekvilib Inštitut in je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada.
