Stališče Ekvilib Inštituta o predlogu Direktive o trajnostnem korporativnem poročanju (Corporate Sustainability Reporting Directive)

Ekvilib Inštitut je podal odziv in svoje stališče na predlog Direktive o trajnostnem korporativnem poročanju (Corporate Sustainability Reporting Directive, v nadaljevanju: predlog EK), ki ga je Evropska komisija sprejela dne 21. 4. 2021. Stališče temelji na več kot desetletju izkušenj s področja razvijanja družbene odgovornosti podjetij v Sloveniji. Že uvodoma sicer pozitivno pozdravljamo vse predvidene spremembe direktive, ki gredo v smeri:

• – širitve subjektov, ki so zavezani objaviti nefinančne informacije,
• – jasneje in širše se bodo določile obveznosti poročanja določitev,
• – oblikoval se bo enoten standard trajnostnega poročanja,
• – dolžnost objave informacij v poslovnem poročilu – ni več možnosti priprave ločenega poročila in objava v enotni elektronski obliki,
• – pomembnejša vloga zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij ter drugih neodvisnih izvajalcev zagotovil pri dajanju zagotovil v zvezi s trajnostnim poročanjem,
• – prenova pogojev za opravljanje storitev za zakonite revizorje in revizijska podjetja.

Več: https://ec.europa.eu/info/publications/210421-sustainable-finance-communication_en

——————————————

Poslanstvo Ekvilib Inštituta je soustvarjati vzdržen in uravnotežen svet, v katerem delujejo odgovorni posamezniki, podjetja in organizacije. Naše poslanstvo udejanjamo med drugim tudi s spodbujanjem trajnostnega poročanja med slovenskimi podjetji in organizacijami: organiziramo izobraževanja in usposabljanja, svetujemo posameznim podjetjem pri pripravi trajnostnih poročil ter nenazadnje osveščamo z zgledom, saj od leta 2012 na dve leti javno objavljamo trajnostna poročila o lastnem poslovanju. Zavedamo se, da nefinančno poročilo postaja pomemben izkaz uspešnosti podjetja ne samo na finančnem področju, temveč tudi uspešnosti podjetja pri varovanju okolja, skrbi za zaposlene in za družbo. Nefinančno poročilo za različne deležnike (investitorje, javnost, zaposlene in druge) predstavlja informacijo o vpetosti podjetja v trajnostni razvoj, o viziji in strategiji, kot tudi o njegovi odpornosti in zmožnosti prepoznavanja oz. odzivanja na okoljska in družbena tveganja. Trajnostno poročilo lahko gradi zaupanje javnosti, lokalne skupnosti in državnih organov do podjetja ali organizacije, torej daje podjetju ali organizaciji družbeno licenco za delovanje. Ter nenazadnje, trajnostno in družbeno odgovorno delovanje podjetij in organizacij pomembno prispeva k uravnoteženemu razvoju naše družbe, k uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja sprejetih v Agendi 2030 Združenih narodov, Pariškega podnebnega sporazuma, Zelenega dogovora Evropske unije itd. 

Trudimo se, da k poročanju že od vsega začetka pristopamo čim bolj strukturirano in strokovno. V letu 2019 smo se zato pridružili skupnosti GRI (Global reporting Initiative) – vodilni svetovni organizaciji na področju trajnostnega poročanja, že vrsto let pa smo tudi člani CSR Europe, evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij. 

Zelo pozdravljamo predlog Evropske komisije, ki nakazuje nadaljnji razvoj trajnostnega poročanja v gospodarstvu v smeri obveznega poročanja za večje število podjetij, k enotnejši standardizaciji, večji natančnosti ter boljšemu nadzoru nad uravnoteženostjo in resničnostjo podatkov. S tem naslavlja med drugim določene pomanjkljivosti, ki sta jih v pregledu področne nacionalne zakonodaje “ROAD-CSR country Study: Slovenia”[1] leta 2017 prepoznala naša sodelavca.

Izkušnje iz prakse in analize letnih poročil v zadnjih letih nakazujejo na to, da je bila Direktiva EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih podjetij in skupin prenesena v nacionalno zakonodajo leta 2017 uspešna v smislu, da je v določeni meri spodbudila razvoj nefinančnega poročanja, obenem pa ni nujno prinesla potrebnih vsebinskih sprememb v podjetjih, v smeri večje transparentnosti in izvajanja skrbnih pregledov npr. na področjih človekovih pravic, varovanja okolja, nabavnih verig, etike in integritete poslovanja ipd. Nadalje opažamo in se zavedamo izziva, ki ga obvezno nefinančno poročanje predstavlja podjetjem kljub iskreni želji po transparentnosti in strateškemu pristopu k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. Predvsem med srednjimi in manjšimi podjetji opažamo pomanjkanje resursov in tudi ustrezno usposobljenih sodelavcev, ki bi poročilo pripravljali. V tem oziru tako pozdravljamo prilagojene smernice za poročanje srednjih in malih podjetij, a obenem poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja podjetij, saj bo le boljše razumevanje teh konceptov, njihov razvoj, večja angažiranost ter proaktivnost podjetij in organizacij, kot tudi aktivna podpora države k trajnostnemu razvoju lahko v pomoč gospodarstvu pri učinkovitem upravljanju z družbeno odgovornostjo in posledično pri poročanju o uspešnosti na tem področju. Kot neprofitna organizacija si na eni strani prizadevamo za izkazovanje uspešnosti ne zgolj skozi ekonomski del temveč tudi okoljski in družbeni, obenem pa želimo nuditi tudi podporno okolje gospodarstvu in drugim organizacijam, da bi odkrito etično in odgovorno udejstvovanje lahko živeli v praksi. 

V zvezi s predlogom Direktive o trajnostnem korporativnem poročanju tako v nadaljevanju podajamo nekaj komentarjev, predlogov in usmeritev:

1. Spodbujamo resen razmislek in posvetovanje z vsemi relevantnimi deležniki o razliki med poročanjem velikih podjetij ter poročanjem njihovih manjših dobaviteljev oz. na splošno srednje velikih in majhnih podjetij. Opozarjamo nameč na tveganje prelaganja odgovornosti vzdolž vrednostnih verig ter na koncu v praksi izenačenja obveznega polnega poročanja za velike ter prostovoljnega prilagojenega poročanja za srednje velika in majhna podjetja. Nujna je še posebna skrbnost pa tudi primerna usposobljenost presojevalcev pri ocenjevanju poročil večjih podjetij na eni strani in na drugi strani nudenje svetovanja ter prilagajanje srednje velikim in majhnim podjetjem. 

2. Pozdravljamo namen Evropske komisije, da v predlogu direktive zajame večje število podjetij, kot jih zajema trenutna direktiva, a menimo, da predlog ni dovolj ambiciozen. Predlog EK zajema vse družbe z nad 500 zaposlenimi ter srednje velika in majhna podjetja, ki kotirajo na borzi. Zagovarjamo stališče je, da bi nefinančno poročanje moralo biti obvezno za vsa velika podjetja, ki ustrezajo vsaj definiciji za velike družbe, ki je v veljavi v Evropski uniji[2] s pozivom, da se ob prenosu v nacionalne zakonodaje argumentirano razmisli o uporabi definicije za velika podjetja, ki je sprejeta v državi[3], ter za srednje velika in majhna podjetja, ki kotirajo na borzi. Predlagamo, da se trajnostno poročanje uvede tudi za podjetja, ki dosegajo kazalnike za velike družbe po obsegu poslovanja (prihodki, vrednost aktive), ne pa tudi po številu zaposlenih. Namreč podjetje lahko po številu zaposlenih spada med srednje velika ali majhna podjetja, a lahko zaradi obsega svojega poslovanja še vedno pomembno vpliva na gospodarstvo, družbo ali okolje v posamezni državi ali regiji. 

3. Obenem smo mnenja, da je tovrstno krepitev transparentnosti nefinančnih vidikov poslovanja potrebno aktivno spodbujati tudi v javnem sektorju, s čimer bi splošno javnost in druge deležniške skupine obveščali tudi o družbeno odgovornih vidikih poslovanja in delovanja velikih javnih zavodov ter neprofitnih ustanov. Poleg tega, da so pričakovanja glede transparentnosti v javnem sektorju, ki se financira neposredno iz davkoplačevalskih sredstev, večja, bi neprofitne ustanove in javni zavodi tako predstavljali zgled za gospodarstvo ter kot večji kupec na trgu pomenili dodatni element spodbude. V sektorju, kjer glavni cilj poslovanja ni ustvarjanje dobička temveč doseganje družbenih učinkov, je trajnostno poročanje še toliko bolj pomembno. Predlog EK predvideva enoten standard, ki bo obenem orodje za spremljanje družbenih učinkov neprofitnih ustanov, ki se jih lahko razvije v merila, s katerimi bi tudi na trgu in v poslovanju uravnotežili nefinančne kazalnike trajnostnega poslovanja z že uveljavljenimi ekonomskimi kazalniki. 

4. Nadalje, podpiramo predlog o integriranem letnem in trajnostnem poročilu, saj ima sočasno poročanje o finančnih in nefinančnih kazalnikih poslovanja svoje prednosti – tako za podjetja v smeri integracije družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v poslovanje in poročanje, kot tudi za zainteresirano javnost (vključno z investitorji ter kupci). Pozivamo pa, da se ob prenosu direktive v nacionalno zakonodajo slovenska podjetja in organizacije zaveže, da integrirana poročila javno objavljajo v doglednem roku tudi na uradni spletni strani podjetja oz. organizacije ter ne zgolj na portalu AJPES. Namen trajnostnega poročanja je namreč transparentnost do vseh deležnikov. Zato je še toliko bolj pomembno, da se deležnikom, kot so zaposleni, potencialni zaposleni, investitorji, lokalna skupnost, civilna družba, kupci, dobavitelji itd. čimbolj olajša dostop. 

5. Nenazadnje pozdravljamo, da predlog Evropske komisije predvideva uporabo standardiziranega poročanja. Seznanjeni smo, da je bil v ta namen narejen pregled obstoječih standardov in smernic ter da je predviden razvoj novega vseevropskega standarda s prilagojeno verzijo za srednje velika in majhna podjetja. Na tej točki želimo opozoriti na razširjenost obstoječih smernic in standardov vodilne organizacije na področju trajnostnega poročanja Global Reporting Initiative – t.i. GRI standardov[4] – in pozivamo, da obstoječi standardi, ter že uveljavljene smernice ISO 26000, predstavljajo vsaj načrt (blueprint), če ne temelj evropskemu standardu. V bazi poročil GRI organizacije, je trenutno zabeleženih 18 slovenskih podjetij, ki ima tam objavljena svoja poročila, kakor je razvidno pa v Evropi po teh standardih poroča več tisoč organizacij in številka še raste. Številka je po vsej verjetnosti in po naših izkušnjah tudi v Sloveniji večja, saj vsa trajnostna poročila niso posredovana v bazo GRI organizacije. 

Spremembe, ki se dogajajo na področju trajnostnega poročanja podjetij in organizacij, smatramo kot zelo dobrodošle, tudi v luči družbenih ter okoljskih izzivov, ki jih je dodatno razkrila trenutna pandemija z izrazitimi učinki na gospodarstvo in skupnost.

Lucija Glavič, strokovna sodelavka za področje družbene odgovornosti
Maruša Babnik, sodelavka za mreženje in vodenje projektov

---

[1] https://www.interregeurope.eu/fileadmin/user_upload/tx_tevprojects/library/file_1523529607.pdf

[2] 250 ali več zaposlenih, več kot 50 mio € prometa in/ali 43 mio € stanja letne bilance (povzeto po: https://www.gtai.de/gtai-en/invest/investment-guide/incentive-programs/eu-criteria-determining-company-size-72940.pdf)

[3] v primeru Slovenije velika družba pomeni, družbo s povprečnim številom delavcev v poslovnem letu nad 250, čistimi prihodki od prodaje nad 40.000.000 evrov in vrednostjo aktive nad 20.000.000 evrov (povzeto po: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4291

[4] https://www.globalreporting.org/standards/, https://assets.kpmg/content/dam/kpmg/uk/pdf/2020/12/the-time-has-come-kpmg-survey-of-sustainability-reporting-2020.pdf