Narodni muzej Slovenije Metelkova, Maistrova ulica 1, Ljubljana
23. november 2017 ob 9.30

Prve dneve novembra 2017 smo se zbudili v nov davčni škandal t.i. Rajske dokumente. Tokratno razkritje je še eno v seriji razkritij, kot so LuxLeaks, SwissLeaks, Panamski dokumenti, Bahamski dokumenti, ki demonstrirajo, da gre za sistemsko izogibanje davkom in ne le za posamezne primere. Anonimna slamnata podjetja, zastopniki in druge tehnike za prikrivanje lastništva ter pravega namena denarnih tokov otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo dejanskih (fizičnih) lastnikov. Podjetja in posamezniki pogosto skrivajo svoje bogastvo v skladih, fundacijah in podjetjih v davčnih oazah, s čimer si znižujejo davčni račun, kar pomeni, da zmanjšajo državne prihodke ter posledično zmanjšujejo javna sredstva, ki so namenjena za zagotavljanje javnih storitev – šol, bolnišnic, cest. Vsako leto davčne oaze skrijejo najmanj 600 milijard dobičkov. Zato jo v tej igri najslabše odnašajo nacionalne vlade in lokalne skupnosti, ki odgovarjajo za zagotovitev najosnovnejših javnih storitev za svoje prebivalce, obenem pa se srečujejo s kroničnem pomanjkanjem sredstev.

EU je leta 2015 sprejela 4. direktivo o preprečevanju pranja denarja, v sklopu katere bi morale vse države članice EU ustvariti registre dejanskih lastnikov. Kljub pritožbam civilne družbe pa ti registri naj ne bi bili javni; dostop do registrov resničnih lastnikov naj bi imeli le državljani, ki lahko dokažejo “upravičen interes”. Samo visoka raven preglednosti dejanskega lastništva lahko pomaga povrniti zaupanje med javnimi institucijami in širšo javnostjo. Zato to ostaja ključno odprto vprašanje v sklopu pogajanj o 5. direktivni o preprečevanju pranja denarja, medtem pa so registre dejanskih lastnikov že vnesle v nacionalno zakonodajo le redke države – med drugim Slovenija, kjer pričakujemo vzpostavitev registra prav v teh dneh.

Poleg uvedbe javnega registra dejanskih lastnikov je za večjo davčno transparentnost podjetij pomemben tudi predpis za večja multinacionalna podjetja o javnem poročanju po posameznih državah, o katerem še vedno potekajo pogajanja na EU ravni. Javno poročanje po posameznih državah naj bi državljanom, civilni družbi, poslancem in ostalim akterjem omogočilo vpogled v to, v katerih državah podjetja poslujejo in koliko davkov v posamezni državi tudi plačajo. Nekatera podjetja vpogled že omogočajo prostovoljno.

Da bi omogočili razpravo o navedenih problematikah v Focusu,društvu za sonaraven razvoj in Ekvilib Inštitutu pripravljamo dogodek “Vloga javnih inštitucij pri spodbujanju davčne transparentnosti”. V sklopu dogodka bomo z NVO-ji iz srednje in vzhodne Evrope ter predstavniki javnih inštitucij poskušali obogatiti diskusijo o davčni (ne)transparentnosti podjetij v regiji ter raziskali vlogo zagovornikov trenutno predlaganih rešitev, kot sta register dejanskih lastnikov in poročanje po državah, ki bi jo javne finančne inštitucije kot tudi lokalne oblasti lahko in morale prevzeti za izboljšanje podjetniške davčne kulture.

• Kaj lahko naredijo javne inštitucije na nacionalni in lokalni ravni za večjo davčno transparentnost podjetij v regiji?
• Kako najbolje uporabiti rešitve, ki so že na mizi, za izboljšanje pravičnosti davčnega sistema in zagotovitev prepotrebnih sredstev za lokalne skupnosti?
• Kako močna je vloga javnih inštitucij kot enih največjih kupcev ter obenem finančnih inštitucij kot financerjev razvojnih projektov?

Na takšna in podobna vprašanja bomo poskusili odgovoriti na dogodku.

Na dogodku se nam bodo pridružili John Christensen iz Tax Justice Network, Elena Gaita iz Transparency International Europe, Sebastijan Peterka iz Transparency International Slovenija, predstavniki ministrstev, FURSa, AJPESa in slovenskih občin. Med udeleženci bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti z regije Srednje in vzhodne Evrope.

Program dogodka je dosegljiv tukaj. Vabljeni!

Dogodek je organiziran v sklopu projektov društva Focus »Financing development and developing finance for EYD 2015: A Pan-European campaign to align European investments in developing countries with the post-2015 MDG framework and the EU policies that promote sustainable growth and poverty reduction«  in »CSOs as equal partners in monitoring public finance«, oba s finančno podporo Evropske unije in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije; projekta Ekvilib Inštituta »Krepitev vloge občin v gibanju za davčno pravičnost in razvoj / Strengthening the role of LAs in Slovenia in Tax Justice related development issues«, ki ga sofinancirata Evropska unija preko projekta »LADDER« združenja ALDA ter Open Society Foundation; zagovorniških aktivnosti Ekvilib Inštituta za sprejetje javnega registra dejanskih lastnikov v EU, ki ga financira Open Society Foundation. Vsebina dogodka je v domeni organizatorjev in izvajalcev dogodka in v nobenem primeru ne odraža mnenja ali uradnih stališč finančnih podpornikov projektov.