Denar, Svetih vladar
Nina Vombergar, 7.9.2016;
Preteklo nedeljo je aktualni papež Frančišek vsem znano mater Terezo povišal v svetnico. Pustimo ob strani, kako je dotična oseba s svojo filozofijo in dejanji revščino (vključno s trpljenjem bolnih, zatiranjem žensk itn.), ne samo ohranjala, ampak celo spodbujala (za vpogled v to temo priporočam knjigo Christopherja Hitchensa The Missionary Position: Mother Teresa in theory and practice) in se na tem mestu raje osredotočimo na to, kaj je želela cerkev s tem dejanjem sporočiti širšemu občestvu. Kot marsikatera poteza aktualnega papeža, je bila tudi ta namenjena promociji »revne cerkve za revne ljudi«, posebej z mislijo na revne v državah v razvoju. A tega »ideala« cerkev zaenkrat še zdaleč ne dosega.
Za ponazoritev tega se spomnimo primera iz naših krajev – finančnega vzpona in padca mariborske nadškofije. Njen prvotni gospodarski uspeh so omogočale družbene okoliščine tranzicijskega časa, ko so ljudje v cerkvi prepoznavali prelom s preteklim sistemom in so svoje zaupanje vanjo pretvorili v zaupanje svojih prihrankov cerkvenim holdingom. RKC je torej to zaupanje uspela hitro pretvoriti v svoj finančni kapital. Tako so prihodki mariborske nadškofije na primer leta 2008 znašali znatnih 17,5 milijona evrov (o podrobnem poslovanju nadškofije s pomirjevalom pri roki preberite Križ in kapital: premoženje, financiranje in podjetniška dejavnost RKC na Slovenskem, avtor Jože Prinčič). Takrat pa jo je, tako kot celotno gospodarstvo, prizadela kriza, po čemer se je zanjo začel pravi propad, in to ne samo zaradi šestih pornografskih kanalov, ki jih je tistega leta bilo moč uživati v televizijskem programskem paketu družbe T-2, ki je bila kakopak last podjetja Mariborske nadškofije.
Torej. Na tragikomičnem primeru gospodarskega vznika in kasnejšega poloma Mariborske nadškofije lahko kaj hitro ugotovimo, da je z vznikom kapitalističnega sistema, po njegovih zakonitostih začela razmišljati in delovati tudi cerkev. Vidimo lahko, da RKC – vsaj zaenkrat – ni revna institucija, namenjena revnim ljudem (za informacije o gospodarskem in finančnem poslovanju v papeških domovanjih, ki je zaradi svojih razsežnosti še »zabavnejše«, v branje priporočam delo Vatikan d. d., avtor Gianluigi Nuzzi).
RKC je v praksi namreč veliko bolj podobna multinacionalni korporaciji, ki za (uspešno ali neuspešno) večanje dobička uporablja vsa razpoložljiva sredstva, vključno s spretnim izogibanjem plačila davkov, s katerimi bi revnim (tako pri nas, kot v državah v razvoju) lahko omogočala urejen zdravstveni in šolski sistem, primerno in varno prometno infrastrukturo, vodovod, elektriko…
Ampak. Poglejmo vse skupaj iz svetle plati in verjemimo, da si sedanji papež zares prizadeva za izboljšanje položaja revnih. Za zagotavljanje uspeha na tej misiji, bi bilo med drugim neizogibno potrebno preseči pehanje za privilegiranim družbenim položajem, ki ogromno svojega poslovanja in pridobivanja sredstev opravi onkraj davčnega sistema – in to po možnosti povsem legalno. Za konec lahko kar enostavno ugotovimo, čemu so religijske institucije, kot je RKC, resnično namenjene. A ne odkrivajmo tople vode – to namreč najbolje prikaže kar John Cleese v uvodnem nagovoru ob novoustanovljeni cerkvi JC Capitalist. Slava mu!
Mednarodna pobuda Tax Justice Blogging Day je nastala v sklopu projekta Gibanje za davčno pravičnost, ki ga financirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Vsi in vsak prispevek objavljen v sklopu pobude izraža izključno mnenje avtorja/avtorjev prispevka in ne predstavlja uradnega stališča financerjev projekta.