NAJAVLJAMO DAN DELODRUŽINA 2018!
30.11.2018 bo v Sloveniji že četrtič potekala akcija Dan DeloDružina, ko spodbujamo podjetja in njihove zaposlene, da gredo pravočasno, torej po vseh oddelanih urah, domov. Letos pa želimo akcijo nadgraditi tudi z aktivnostmi, katerih namen bo ozaveščene in spodbujanje razmisleka o pomenu usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, razmislek o dolgih delovnikih, ki ne prinašajo želenih rezultatov v obliki večje produktivnosti, ter o organizacijskih kulturah, ki v središče postavljajo produktivno, spoštljivo sodelovanje z zaposlenimi, kajti le takšne organizacijske kulture lahko prinašajo večjo produktivnost, inovativnost, kreativnost in posledično večjo dodano vrednost pri poslovanju. Verjamemo namreč, da lahko to dosežemo le s pripadnimi in zavzetimi zaposlenimi
KAKO LAHKO SODELUJETE?
Iščemo podjetja – ambasadorje, podpornike, ki bodo aktivno participirala na Dan DD – to pomeni, da bodo aktivno spodbujala zaposlene, da gredo na ta dan pravočasno domov, da svoj prosti čas preživijo tako, kot jim je najljubše; ter vodstva, ki bodo z zgledom sodelovala pri tem, in prispevala k boljšemu usklajevanju obeh sfer. Kako lahko vaše podjetje sodeluje, si oglejte tukaj.
Seveda pa k sodelovanju posebej toplo vabimo posameznike, delovne time, ki bodo 13. decembra šli pravočasno domov. Nekaj nasvetov, kako se pripraviti, si oglejte tukaj.
Za vse informacije nam pišite na petra[at]ekvilib.org ali nas pokličite na 01/430 37 51.
PODPORNIKI PROJEKTA
V letu 2017 so nas podprli:
Združenje delodajalcev Slovenije
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Podjetja, ki se pridružujejo akciji Dan DD:
BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA
BKS Bank AG, Bančna podružnica
Center za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica
e-Študentski Servis, ŠS d.o.o.
JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o.
Razvojno izobraževalni center Novo mesto
Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana
Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Zakaj Dan DD?
Dan DeloDružina je letna akcija, v kateri spodbujamo podjetja in njihove zaposlene, da gredo pravočasno, torej po vseh oddelanih urah, domov.
Z akcijo želimo spodbuditi razmislek o pomenu usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, razmislek o dolgih delovnikih, ki ne prinašajo želenih rezultatov v obliki večje produktivnosti, ter o organizacijskih kulturah, ki v središče postavljajo produktivno, spoštljivo sodelovanje z zaposlenimi, kajti le takšne organizacijske kulture lahko prinašajo večjo produktivnost, inovativnost, kreativnost in posledično večjo dodano vrednost pri poslovanju. Verjamemo namreč, da lahko to dosežemo le s pripadnimi in zavzetimi zaposlenimi.
Namen tedna usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja je spodbuditi razmislek o pomenu usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, razmislek o dolgih delovnikih, ki ne prinašajo želenih rezultatov v obliki večje produktivnosti, ter o organizacijskih kulturah, ki v središče postavljajo produktivno, spoštljivo sodelovanje z zaposlenimi, kajti le takšne organizacijske kulture lahko prinašajo večjo produktivnost, inovativnost, kreativnost in posledično večjo dodano vrednost pri poslovanju. Verjamemo namreč, da lahko to dosežemo le s pripadnimi in zavzetimi zaposlenimi.
Nekaj dejstev o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja v Sloveniji:
- Skoraj 10 % delovno aktivnih običajno dela več kot 48 ur tedensko, torej 9,6 ur dnevno.
- Skoraj 70 % zaposlenih ima točno določen delovni čas, malo več kot 30 % pa jih je ima gibljiv delovni čas.
- 58 % zaposlenih oseb pravi, da bi zaradi družinskih obveznosti lahko na delo prišli uro pozneje ali pa delovno mesto zapustili uro prej. 25 % bi jih lahko to storilo samo izjemoma. 17 % zaposlenih oseb pa je menilo, da zaradi družinskih obveznosti ne bi mogle zapustiti delovnega mesta uro prej ali priti na delo uro pozneje.
- V Sloveniji je zavzetih zaposlenih 15 %.
- 72 % Slovencev pogosto doživlja stres na delovnem mestu, povprečje v EU27 pa je 51 %.
- Podatki za Slovenijo so potrjujejo visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o prevelikem obsegu delovnih nalog in slabi organizaciji dela.
- Splošno utrujenost občuti 40 % delavcev. V primerjavi z EU27 so delavci v Sloveniji manj izpostavljeni besednim žalitvam, pogostejše pa so grožnje in ponižujoče ravnanje.
- Zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti je službo že kdaj zamenjalo 31,6 % žensk in 14,7 % moških.
- Dobra četrtina anketirank (25,7 %) in dve petini anketirancev (40,4 %) je v preteklem mesecu delala preko polnega delovnega časa.
- Napredovanju se je zaradi družinskih obveznosti odpovedala vsaka 11. ženska in vsak 43. moški.
- Največ žensk je v mesecu pred opravljeno raziskavo opravilo do 10 nadur, največ nižjih in srednjih menedžerk od 11 do 20 nadur, višje menedžerke pa od 21 do 30 in nad 50 nadur.
- Med anketiranimi ženskami(skoraj) vsak dan dela po službi od doma za službo vsaka štirinajsta (7,4%) zaposlena anketiranka, nekajkrat tedensko vsaka dvajseta (5,3 %), nekajkrat mesečno vsaka deseta (9,8%), enkrat mesečno vsaka triintrideseta (3,5 %) in nekajkrat letno vsaka osemnajsta (5,6 %). Med glavnimi razlogi, zakaj zaposlene anketiranke tudi po službi od doma delajo za službo, jih je skoraj polovica (47,2 %) odgovorila, da je razlog ta, da se počutijo odgovorne za opravljeno delo, slaba četrtina (24,9 %) jih nima izbire, vsaka sedma (14,1 %) je navedla, da je to nujno za njeno kariero.
- Med moškimi sta takšnih, ki so v mesecu pred anketiranjem opravljali delo preko polnega delovnega časa, dobri dve petini (40,4 %).
Vir: SURS
Vir: Nada Zupan, Konferenca o zavzetosti